Blurred figures of a red-haired girl. Concept of mental illness
TOBAK

Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsem organom v telesu. Povzroča številne vrste raka (pljučni rak, rak različnih prebavnih organov, organov urinarnega sistema, reproduktivnih organov, …), bolezni dihal (kronična obstruktivna pljučna bolezen, …), bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, možganska kap, …). Povzroča še številne druge bolezni, med drugim sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema, nizko kostno gostoto pri ženskah in zlome kolka, parodontalno bolezen idr. Pri ženskah je kajenje lahko vzrok zmanjšane plodnosti in izvenmaternične nosečnosti. Kajenje nosečnice škoduje zdravju še nerojenega otroka, povezano je s prezgodnjim porodom, nenadno smrtjo dojenčka, razcepljeno ustnico in/ali nebom (zajčja ustnica, volčje žrelo), nižjo porodno težo otroka in poškodbami ožilja pri še nerojenemu otroku.

Noben potrošniški izdelek ne ubije toliko ljudi in povzroči toliko nepotrebnih smrti, kot tobak. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, v Sloveniji vsak teden umre 60 prebivalcev, od teh nekaj manj kot polovica pred 70. letom starosti. Med vsemi smrtmi v Sloveniji je tobaku pripisljiva skoraj vsaka šesta (15 %). (vir: NIJZ: Tobaku pripisljiva umirljivost v Sloveniji 1997 - 2019)

Kajenje tobaka ni razvada ali navada, temveč zasvojenost, ki jo povzroča nikotin. V Sloveniji po podatkih iz raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2024 (CINDI 2024) kadi nekaj manj kot petina prebivalcev Slovenije, starih 18 do 74 let (18 %). Odstotek kadilcev je višji med moškimi (19 %) kot ženskami (16 %). Večina kadilcev kadi redno, vsak dan. Kot kažejo podatki iz mednarodno primerljivih raziskav, je v Sloveniji odstotek kadilcev blizu povprečja držav članic Evropske unije.

Odstotek kadilcev se je v preteklih letih znižal z nekaj manj kot četrtine v letu 2016 (23 %) na nekaj manj kot petino v letu 2023 (18 %). Ugodne spremembe odstotka kadilcev pripisujemo uvedbi novih učinkovitih ukrepov nadzora nad tobakom. Ukrepe namenjene zmanjšanju kajenja so opredeljene z Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI)

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju, največje koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti. V Sloveniji obstaja več vrst brezplačnih pomoči pri opuščanju kajenja. Brezplačni svetovalni telefon 080 27 77 deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Klicalci lahko dobijo različne informacije glede opuščanja kajenja, lahko se dogovorijo za podporo/svetovanje v času opuščanja kajenja in vzdrževanja abstinence. Brezplačni so tudi programi opuščanja kajenja, ki potekajo v zdravstveno-vzgojnih centrih v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji (Zemljevid programov za opuščanje kajenja). Kadilci za obisk omenjenih centrov ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika, lahko pa izbirajo med skupinskim ali individualnim svetovanjem. Navedene vrste pomoči so na voljo tudi mladim. Plačljiva vrsta pomoči pri opuščanju kajenja pa je nikotinsko nadomestno zdravljenje (žvečilke, obliži, pršila), ki so na voljo v lekarnah. 

Novi izdelki kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke (za uporabo v ustih) niso namenjeni pomoči za opuščanje kajenja, saj bi se kot taki morali registrirati in izpolnjevati stroge učinkovitostne in varnostne kriterije.

Uporaba teh novih tobačnih in nikotinskih izdelkov žal med prebivalci Slovenije narašča. Med odraslimi je odstotek uporabnikov teh izdelkov pod 5%, med mladostniki pa precej višji, kar je še posebej zaskrbljujoče. V raziskavi med anketiranimi dijaki 2. letnikov srednjih šol v Sloveniji, ki so bili v povprečju stari 16 let, konec leta 2023 beležimo 30 % uporabnikov elektronskih cigaret, 8 % uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov ter med 12-14 % uporabnikov brezdimnih tobačnih izdelkov oziroma nikotinskih vrečk.

Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana. Nikotin povzroča zasvojenost, mladostniki pa so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za razvoj zasvojenosti z nikotinom. Mlajši kot je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen. Mladostništvo je ključno obdobje za razvoj možganov. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, motenj pozornosti, razpoloženja in zaznavanja zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Posebej zaskrbljujoče pa je, da uporaba teh izdelkov (elektronskih cigaret, brezdimnih tobačnih in nikotinskih izdelkov) med mladostniki tudi poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret.

Uporaba elektronskih cigaret (vejp, pod, mod, bar) je med drugim povezana z zvišanjem tveganja za bolezni srca in ožilja, boleznimi dihal in tudi rakavimi obolenji. Kratkoročni učinki na zdravje so poleg draženja ust in grla, kašlja, slabosti, glavobola in zasvojenosti z nikotinom še zastrupitve z nikotinom, epileptični napadi in akutne kemične poškodbe pljuč.

Ključno je, da z različnimi regulatornimi in preventivnimi ukrepi uporabo izdelkov s tobakom oziroma nikotinom preprečujemo, še posebej med mladostniki in mladimi odraslimi, to sta starostni skupini, v katerih se uporaba teh izdelkov začne.