Industrijska konoplja, ki vsebuje zelo malo THC, se uporablja za pridobivanje vlaken, olja, papirja, tekstila in hrane. Medicinska konoplja z višjo vsebnostjo THC se uporablja v strogo določenih medicinskih indikacijah in pod zdravniškim nadzorom za lajšanje bolečin, slabosti in mišičnih krčev pri določenih kroničnih boleznih, kot sta rak ali multipla skleroza.
Zloraba konoplje kot prepovedane droge je povezana z vrstami z večjo vsebnostjo psihoaktivnega kanabinoida THC, ki vpliva na delovanje možganov in povzroča občutke sproščenosti, evforije in spremenjenega zaznavanja. Kot prepovedana droga se konoplja najpogosteje uporablja v treh oblikah: kot zdrobljeni posušeni cvetovi in tudi listi (marihuana), kot konopljina smola (hašiš) in kot hašiševo olje. V zadnjih dveh desetletjih so zelo napredovale metode gojenja konoplje in uporaba gensko izbranih sort, kar je vodilo k porastu pridelka in njegove potentnosti.
Dolgotrajna uporaba konoplje lahko vodi v zasvojenost, težave s spominom, motnje koncentracije in duševne stiske, zlasti pri mladostnikih. Dokazano je, da zgodnji začetki in pogosta uporaba konoplje vplivajo na razvoj resnih duševnih motenj v otroštvu, mladostništvu ali odraslosti. Uporaba konoplje s THC je povezana s pojavom akutnih psihotičnih epizod in razvojem kroničnih psihotičnih motenj, kot je shizofrenija. Med rednimi uporabniki konoplje je zvišana možnost razvoja odvisnosti od drugih psihoaktivnih substanc, anksioznih in razpoloženjskih motenj. (vir: WHO The health and social effects of nonmedical cannabis use)
V Sloveniji je gojenje in uporaba konoplje z vsebnostjo THC nad zakonsko mejo prepovedano, razen v medicinske namene pod posebnimi pogoji.
Konoplja je pri nas najbolj razširjena prepovedana droga, ki jo je že kdaj v življenju uporabilo 22% prebivalcev Slovenije. Po mednarodno primerljivih podatkih ima Slovenija že sedaj po razširjenosti rabe konoplje med mladostniki nezavidljive rezultate v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Približno vsak sedmi 15-letnik in vsak tretji 17-letnik je že kdaj v življenju uporabil konopljo, v zadnjih 30. dneh je konopljo uporabil približno vsak trinajsti 15-letnik in približno vsak sedmi 17-letnik. Razširjenost uporabe konoplje med ranljivimi mladostniki pa je še precej višja, saj je skoraj 60 % mladostnikov, ki obiskujejo program Projektno učenje mlajših odraslih že uporabilo konopljo. Skoraj polovica mladostnikov meni, da je konoplja lahko dostopna. Prav dostopnost in nizko zaznana tveganja, povezana z uporabo konoplje, sta ključna dejavnika, ki vplivata na razširjenost uporabe konoplje pri mladostnikih.
Več informacij o konoplji, njeni rabi in nevarnostih, povezanih z zlorabo, je dostopnih na spletni strani NIJZ.