Posledice pitja alkohola so v Sloveniji večje od mednarodnega povprečja, bremena pa so vezana tako na posameznika, kot za družbo kot celoto. Alkohol je v Sloveniji široko dostopen, do pitja imamo strpen odnos, tvegane pivske navade pa so vpete v naš vsakdanjik. Alkohol je psihoaktivna snov z omamnimi lastnostmi, ki povzroča odvisnost, povezuje se ga z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami. Nekatere posledice pitja alkohola se lahko razvijejo zelo hitro (npr. akutna zastrupitev z alkoholom), druge posledice nastanejo v krajšem ali daljšem časovnem obdobju in se kažejo v obliki rakavih obolenj, odvisnosti, jetrne ciroze itd. Pitje alkohola je eden glavnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, poškodbe in nasilje ter peti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja zaradi slabega zdravja.

Posledice pitja alkohola bolj izražene pri osebah z nižjim socialno ekonomskim položajem, čeprav popijejo enake ali celo manjše količine alkohola. Gre za tako imenovani alkoholni paradoks, k čemur lahko prispeva več različnih dejavnikov, na primer drugi dejavniki življenjskega sloga, slabši dostop do zdravstvenih storitev in drugih virov pomoči, stigma in podobno. Za škodljive učinke alkohola so še posebej občutljivi otroci in mladostniki, pitje alkohola med nosečnostjo pa ogroža tudi še nerojenega otroka in mu lahko zapušča trajne posledice.

V Sloveniji smo v zadnjem obdobju pristopili k vzpostavitvi celovite alkoholne politike, ki vključuje najmodernejše, dokazano učinkovite ukrepe in se povezuje s stroko. Vlada je leta 2024 sprejela prvi samostojni Program omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola 2025–2026, ki vključuje ukrepe na vseh področjih tvegane in škodljive rabe alkohola. Spremlja ga posebna medresorska delovna skupina.