Na začetku junija je bilo objavljeno novo Evropsko poročilo o drogah, v katerem so tudi podatki za Slovenijo. Gre za nadvse pomemben dokument, v katerem se zbirajo podatki po enotni metodologiji, kar omogoča tudi kakovostno medsebojno primerjavo stanja v posameznih evropskih državah. Največja vrednost poročila je, da daje odličen pregled stanja na področju prepovedanih drog v EU, po drugi strani pa je tudi odlična podlaga za snovanje učinkovitih politik in strategij na področju prepovedanih drog. Podatke s področja prepovedanih drog v Sloveniji zbira NIJZ, zato smo za komentar novega poročila prosili Andrejo Drev, urednico slovenskega nacionalnega poročila o stanju na področju prepovedanih drog.
Na kakšen način sodeluje Slovenija pri tem poročilu? Katere institucije prispevajo podatke in na kakšen način se zbirajo in pošiljajo podatki v bazo?
Slovenija že vrsto let sodeluje pri pripravi Evropskega poročila o drogah, in sicer tako, da vsako leto zberemo podatke in pripravimo nacionalno poročilo o stanju v Sloveniji, poleg tega izpolnimo tudi vrsto statističnih tabel s podatki o vstopih v zdravljenje, nalezljivih boleznih, smrtih zaradi drog, zasegih drog, o izmenjavi igle in brizg itn. Vse skupaj posredujemo Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti (EMCDDA) v Lizboni. Naš inštitut, ki pripravlja nacionalno poročilo, odlično sodeluje s številnimi drugimi ustanovami v Sloveniji, ki posredno ali neposredno delujejo na področju prepovedanih drog. To so različna ministrstva; ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za notranje zadeve, za pravosodje in za izobraževanje. Sodelujemo tudi z organi v sestavi ministrstev, kot so Generalna policijska uprava, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Inštitut za socialno varstvo itn. Zelo dobro sodelujemo tudi z zdravstvenimi ustanovami, kot je denimo Univerzitetni klinični center Ljubljana, predvsem z Oddelkom za klinično toksikologijo in farmakologijo, z mrežo centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, potem z nevladnimi organizacijami, kot so DrogArt, Stigma, Utrip, No Excuse, NewPrevent, Projekt človek, Društvo Up, itn. Upam, da nisem koga pozabila. Sodelovanje pri pripravi nacionalnega poročila je res odlično, enako velja tudi za sodelovanje na evropskem nivoju. Že vrsto let zapored prejemamo zelo dobre ocene in pohvale s strani EMCDDA. Slovenci smo se pri pripravi nacionalnega poročila izkazali kot inovativni in iznajdljivi, saj nam uspeva v poročilo vključiti najrazličnejše podatke in jih prikazati na način, ki daje dobro sliko področja. Na nekaterih področjih sicer nimamo obsežnih ali pa rednih raziskav, vendar znamo na osnovi tistih informacij in podatkov, ki so na voljo, prikazati celovito sliko. Iz EMCDDA nam v ocenah večkrat napišejo, da smo primer dobre prakse za to, kako se lahko podatki iz npr. manjših ciljnih skupin, uporabijo in povežejo z drugimi vsebinami ter prikažejo v nekem širšem kontekstu.
Andreja Drev
Sicer pa je Evropsko poročilo o drogah pomemben dokument, ker daje celovito sliko stanja na področju drog v EU, na Norveškem in v Turčiji. Tako je npr. iz poročila razvidno, katere so tiste droge, ki povzročajo največje socialne in zdravstvene težave, katere droge so najbolj dostopne, s katerimi je povezanih največ zasegov, nove tihotapske poti, novi načini ali mesta proizvodnje itn. Na podlagi tega dokumenta lahko EU in tudi posamezne države presodijo, kaj so ključni problemi, kateri ukrepi so najbolj potrebni, katere države so s svojimi ukrepi uspešne, katere niso in kakšne naj bodo evropska strategija in politike na tem področju.
Imam vtis, da ta mreža pri nas zelo dobro deluje. Je tako tudi v drugih evropskih državah, ki prav tako dajejo svoje podatke?
Zelo različno je. Države, ki so že dlje časa članice EU imajo ustaljen način zbiranja podatkov in s tem nimajo večjih težav. Nekaterim državam, kot sta npr. Avstrija in Nemčija, zbiranje podatkov nekoliko otežuje njihova ureditev oziroma razdelitev na različne regije oziroma dežele, pač zaradi različnih sistemov znotraj teh enot. Na zbiranje podatkov v posameznih državah lahko vpliva tudi ekonomska kriza ali pa politične spremembe, ki lahko v določenem obdobju otežijo pridobitev podatkov. Na splošno so najtežji začetki, ko država vstopa v EU in začne z zbiranjem podatkov, saj je v tem obdobju potrebno kar precej prilagajanja. Sicer pa se znotraj držav EU podatki o ključnih indikatorjih zbirajo po enotni metodologiji in so zaradi tega primerljivi in zanesljivi.
Ali vas je kot strokovnjakinjo v zadnjem poročilu kaj posebej presenetilo?
Ko dlje časa delaš na nekem področju in spremljaš trende, določene stvari nekako pričakuješ. Glede uporabe drog v različnih ciljnih skupinah bi lahko rekla, da že nekaj časa opažamo naraščanje kompleksnosti uporabe in tudi naraščanje različnih težav, povezanih z uporabo. Z razvojem prodaje drog prek anonimnih spletnih trgovin in razvojem »kriptotrgov« na darknetu se je povečevala tudi dostopnost do drog. Nekoliko me je presenetila širitev uporabe metamfetamina iz Češke, kjer je sicer že dolgo prisoten, v druge države, ki do zdaj niso veljale za uporabnice te droge. Tudi precejšen in zelo hiter porast v čistosti heroina, kljub temu, da cene ostajajo nespremenjene oziroma so nižje, je presenetljiv.
V poročilu piše, da pri kokainu narašča število zasegov in njegova količina. Kdo so tipični uporabniki kokaina v Sloveniji?
Kokain se sicer uporablja v različnih skupinah, če pa pogledamo, v katerih je delež uporabe najvišji, ugotovimo, da izstopajo predvsem visokotvegani uporabniki, med katerimi jih več kot 60 odstotkov uporablja to drogo. Kokain je prisoten tudi v nočnem življenju. DrogArtova raziskava izpred dveh let je pokazala, da to drogo uporablja 38 % tistih, ki so prisotni v nočnem življenju. V okviru sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi izvajamo testiranje vzorcev psihoaktivnih snovi, ki jih uporabniki prinesejo na testirne točke in v teh vzorcih je ena najpogostejših drog prav kokain. Morda najbolj zaskrbljujoč je podatek iz raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki smo jo v NIJZ leta 2018 prvič izvedli tudi med 17-letniki. Med drugimi smo jih spraševali tudi o uporabi različnih prepovedanih drog in kar štirje odstotki 17-letnikov so navedli, da so že uporabili kokain. Verjetno so to mladostniki, ki so prisotni v nočnem življenju, a kljub temu, to so le mladoletne osebe.
Ko sem lansko leto govorila s prof. Matičičevo o poskusih eliminacije hepatitisa med uporabniki prepovedanih drog, je rekla, da je najtežje dostopna skupina uporabnikov, ki spadajo med premožnejše sloje, denimo poslovneži, ki delajo pod velikim stresom in uporabljajo kokain, da so lažje kos vsem delovnim in psihičnim naporom, hkrati si pa zatiskajo oči pred zasvojenostjo. Kako to komentirate?
Kokain je dolgo časa veljal za drogo premožnejših in privilegiranih slojev, kot so podjetniki, estradniki, politiki itn. Problem razširjenosti uporabe prepovedanih drog med poslovneži je manj raziskan, se strinjam. Še največ literature s tega področja najdemo med ameriškimi raziskovalci. In tudi oni ugotavljajo, da te skupine zelo težko priznajo težave oziroma zasvojenost s kokainom. Ta skupina ljudi ima na voljo vire, s pomočjo katerih lahko precej uspešno prikriva svojo zasvojenost, tako na primer na delovnem mestu porazdelijo svoje obveznosti med druge ljudi. Ker so navajeni suvereno upravljati s svojimi življeni, podjetji itn., se zelo težko odrečejo kontroli in si priznajo poraz, saj sebe vidijo kot uspešne, sposobne ljudi.
Konoplja je najširše dostopna, mladi jo, kot kaže poročilo, široko uporabljajo, poleg tega je vse več peticij in pobud za njeno legalizacijo. Kaj menite o vsem tem ?
Podatki raziskav HBSC in ESPAD o uporabi konoplje med mladostniki za Slovenijo kažejo, da je konopljo že kdaj v življenju uporabilo nekje od 20 do 25 % mladostnikov, v starosti 15-16 let, ter kar 43 % 17-letnikov, štirje odstotki 17-letnikov poročajo o redni uporabi. V raziskavah, kot sta denimo Eurobarometer, ESPAD, v katerih so mlade med drugimi spraševali o tveganjih, povezanih z uporabo konoplje in o dostopnosti, se Slovenija uvršča med države, kjer mladi najmanj zaznavajo tveganja, povezana z uporabo konoplje in kjer je konoplja po njihovem mnenju lahko dostopna. V posebej prirejenih prostorih gojena konoplja je tudi edina droga, za katero je Slovenija po podatkih policije samooskrbna država, poleg tega se ta konoplja preprodaja v druge države, predvsem sosednje. Vsi ti podatki sporočajo, da ima del slovenske družbe precej liberalen odnos do konoplje. Sama na vprašanje legalizacije konoplje gledam z dveh vidikov; z vidika javnega zdravja in z vidika celotne družbe ter njenega razvoja. Z vidika javnega zdravja in še posebej preventive je pomembno vprašanje, kaj določen ukrep ali odločitev prinaša skupini, ki je v zgodbi najranljivejša. To so mladostniki. Z vidika javnega zdravja in preventive naj bi jim zagotavljali zdravo in varno okolje ter omogočali čim bolj zdrave izbire. Vprašanje je, ali legalizacija konoplje sodi med ukrepe, s katerimi bo to zagotovljeno? Osebno bi se raje odločila za preventivne programe, s katerimi bi jim omogočali zdravo in varno okolje, krepili njihov notranji občutek vrednosti in samospoštovanja ter jim omogočali kar najboljši razvoj potencialov. Z vidika celotne družbe, se mi zdi ključno vprašanje, kaj je za naš narod res dobro, kaj bo koristilo naši prihodnosti, razvoju. Smo majhen narod, soočamo se s staranjem prebivalstva, rodnost upada. Se zavedamo, kako zelo je za nas pomembna mlajša generacija, ki bo v bodoče gradila politike, zakonodajo, usmerjala razvoj? Kakšne vrednote in ključna sporočila bomo predali tej generaciji? Je legalizacija konoplje pravo sporočilo? Menim, da bi morali temu vprašanju posvetiti globlji razmislek, tudi v smislu dolgoročnih posledic.
Glede na naraščanje količine drog in vse višjo družbeno toleranco do njih, kaj lahko pričakujemo čez deset let, saj imamo že zdaj polne programe nadomestnega zdravljenja?
Zanimivo je, kako so se na tovrstno problematiko odzvale nekatere skandinavske države, Islandija denimo. Islandci, ki so imeli v preteklosti precejšnje težave s pitjem alkohola med mladostniki, so si zastavili vprašanje: »Kakšne zdrave alternative lahko ponudimo mladim, da ne bodo pili alkohola?«. Pri iskanju odgovora so se naslonili na znanstvena dognanja in zasnovali zelo učinkovit model. Tako so s spremembo zakonodaje omejili starost za nakup alkohola in tobaka; za tobak so postavili starostno mejo 18 let, za alkohol 20 let, prepovedali so oglaševanje. Sprejet je bil tudi zakon, ki mladostnikom, starim med 13 in 16 let, prepoveduje biti zunaj po 22. uri v zimskem času in po polnoči v poletnem času. Okrepili so sodelovanje med starši in šolami. Veliko pozornosti so namenili tudi staršem; predvsem z vidika razumevanja, kako pomembno je preživljanje kvalitetnega skupnega časa otrok in staršev ter spodbujanja le-tega, nadalje razumevanja, kako pomemben je nadzor nad otroci, vedenje, kje otrok je, kdo so njegovi prijatelji itn. Država je okrepila financiranje vrste organiziranih dejavnosti, kot so športne aktivnosti, glasbeni, plesni in umetniški klubi, ter na ta način mladostnikom omogočila alternativni način druženja in vključenosti v vrstniško skupino. Otroci iz družin z nižjimi dohodki so prejeli ustrezno pomoč, da so se lahko vključili v te aktivnosti. Pristop se je izkaza za izredno učinkovit, saj se je raba alkohola in drugih psihoaktivnih snovi precej zmanjšala.
Tudi mi bi se morali vprašati, kje želimo biti čez 5, 10 let. Ali bomo država, ki bo morala povečevati sredstva za zdravljenje odvisnosti in zmanjševanje škode, ali bomo morda naredili razmislek in sklenili, da bi raje prevetrili sistem in začeli vlagati več sredstev v učinkovito preventivo.
V poročilu je tudi podatek o številu smrtnih primerov, povezanih z drogami. Teh je bilo 2017 kar 47, povprečna starost žensk je bila 47 let in moških 39 let, umrlo je sedem žensk več kot v letu pred tem.
To so statistični podatki, za katerimi se skrivajo osebne zgodbe, ki jih ne poznamo, poznamo pa nekatere trende na področju smrti, povezanih z uporabo drog. Iz raziskav, literature in informacij iz prakse ugotavljamo, da se povprečna starost umrlih uporabnikov drog zvišuje na račun dolgoletnih uporabnikov, ki so pogosto v slabšem zdravstvenem stanju. Glede žensk literatura navaja, da so za razliko od moških, kjer je uporaba drog pogosto vezana na vedenjske težave, pri njih povod za uporabo drog notranje stiske: denimo psihična ali telesna zloraba v otroštvu, težave v zakonu ali v družini. Vzrok je lahko tudi v tem, da ima partner težave zaradi uporabe drog, ženska pa si na ta način lajša svojo stisko. Za ženske je tudi značilna uporaba opoidnih zdravil ter pomirjeval, neredko v kombinaciji z alkoholom. Podatki za Slovenijo kažejo, da je pri nas v letu 2017 zaradi tramadola umrlo pet žensk, tri so naredile samomor in vse tri so bile starejše od 50 let. Ta podatek vsekakor opozarja na prisotnost stisk pri starejših ženskah. Povezuje pa se tudi s podatki o uporabi zdravil, ki kažejo porast predpisovanja nekaterih zdravil, ki se lahko zlorabljajo, med drugimi tudi tramadola v kombinaciji s paracetamolom.
Kako hitro se v Sloveniji pojavi nova droga, ko pride na evropsko črno tržišče?
Prodaja prepovedanih drog se v zadnjem obdobju širi predvsem na črni splet, kar pomeni, da je določena prepovedana droga oziroma nova psihoaktivna snov na voljo številnim kupcem iz različnih držav ob istem času. Po državah obstajajo določene razlike glede priljubljenosti posameznih drog, tako so se npr. fentanil in njegovi derivati v največji meri pojavljali na Švedskem, čeprav so jih zaznale skoraj vse države EU. Fentanil in njegovi derivati so dober primer, kako hitro se lahko psihoaktivna snov pojavi v različnih državah. Bolj pomembno je zato vprašanje, kako hitro lahko država zazna pojav nove psihoaktivne snovi. Pri nas imamo zelo dobro razvit sistem za zgodnje opozarjanja na pojav novih psihoaktivnih snovi, v katerem sodelujejo tudi trije izredno kakovostni laboratoriji, to so Nacionalni forenzični laboratorij, Toksikološki laboratorij Inštituta za sodno medicino in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Vsi trije laboratoriji nove psihoaktivne snovi, ki se pojavijo v Sloveniji, med njimi tudi derivate fentanila, zelo hitro zaznavajo v vzorcih.
O fentanilu je bilo na predstavitvi najnovejšega poročila veliko besed. Zakaj je prav ta droga povzročila tako skrb in vznemirjenje?
Zaradi izredne potentnosti fentanila. Fentanil in njegovi derivati so skupina zelo močnih opioidnih drog. Fentanil je podoben morfinu, vendar ima v primerjavi z njim 50- do 100-krat močnejši protibolečinski učinek. Smrtni odmerek fentanila je lahko že pri 2 mg, kar je enako velikosti dveh zrn soli. Nekateri derivati fentanila imajo še močnejši učinek, tak primer je npr. karfentanil, za katerega se ocenjuje, da ima kar 100-krat močnejši učinek od fentanila, kar pomeni, da je lahko smrtni odmerek še nižji. Poleg tega se na črnem trgu fentanil in njegovi derivati prodajajo kot ponarejena oziroma lažna zdravila, pa tudi kot druge prepovedane droge, na primer kot heroin ali kot kokain. Tako so na primer na Švedskem v letu 2018 zasegli lažne xanax tabletke, ki so vsebovale ciklopropilfentanil. Težava je v tem, da uporabniki, ki kupuje heroin, kokain ali zdravila na črnem trgu, ne vedo, da so kupili fentanil oziroma da je ta primešan drogi. Tudi v Sloveniji je bil primer smrti uporabnika, ki je kupoval heroin, v resnici pa je bil v vzorcu fentanil. Ni namreč enostavnega načina, s katerim bi ugotovili, da je fentanil primešan drugi drogi, saj ga ni mogoče razločiti po barvi, vonju ali okusu.
Veliko je zastrupitev, a poročilo pravi, da je zastrupitev še vedno največ s konopljo.
Res je, čeprav se je število zastrupitev s konopljo v zadnjih dveh letih nekoliko stabiliziralo, je teh zastrupitev še vedno največ. Nekaj zastrupitev v Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana vsako leto zabeležijo tudi zaradi hašiševega olja; v teh primerih gre predvsem za starejše osebe, s kroničnimi boleznimi, ki hašiševo olje uporabijo za namen samozdravljenja. Na drugem mestu po številu zastrupitev so zastrupitve s kokainom; te zastrupitve so začele strmo naraščati po letu 2013, na tretjem mestu pa so zastrupitve s heroinom. V zadnjem času v okviru sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi prejemamo informacije o zastrupitvah z GHB/GBL. V letu 2013 smo imeli precejšnje število zastrupitev z GHB/GBL, situacija je bila precej resna, zato smo člani sistema za zgodnje opozarjanje izvedli vrsto aktivnosti. Med drugimi je Drogart kontaktiral vse klube, jih opozoril na nevarnost zastrupitev z GHB/GBL, pripravljen je bil poseben plakat z informacijami o tej drogi, o nevarnostih zastrupitve ter navodili, kako ukrepati itn…
Na začetku ste omenili, da je poročilo izhodišče za snovanje vseh politik, zmanjševanja škode ter reguliranje drog nasploh. Kako vi ocenjujete, da smo v Sloveniji uspešni na tem področju, v primerjavi z drugimi državami in splošno?
Mislim, da je na splošno ključna težava časovni zamik med tem, ko so podatki zbrani, objavljeni, torej ko je zaznan določen problem, in tem, da se implementira rešitev. Družba se izredno hitro spreminja, porajajo se novi problemi, ustrezen odziv na težavo in implementacija rešitev pa zahteva svoj čas. Slovenija se pri tem bistveno ne razlikuje od drugih držav, nekatere težave naslavljamo bolj uspešno kot drugi, nekatere pa malo manj.