Danes, 16. januarja 2024, v Ljubljani ob finančni in organizacijski podpori Ministrstva zdravje poteka srečanje predstavnikov nevladnih organizacij držav članic Evropske unije in predstavnikov civilne družbe iz širše Evrope, ki delujejo na področju problematike prepovedanih drog.
Organizator srečanja je Dunajski odbor NVO na področju drog (VNGOC), ki predstavlja ključno povezavo med civilno družbo in številnimi telesi in agencijami Organizacije združenih narodov (OZN), kot so npr. Urad OZN za droge in kriminal (UNODC), Mednarodni nadzorni odbor za droge (INCB) in Komisija OZN za droge (CND) ter drugimi mednarodnimi organizacijami s področja drog ali povezanih politik (npr. HIV/AIDS, človekove pravice, zdravje, kriminal idr.).
Srečanje je posvečeno razmisleku o doseganju ciljev, ki so bili na ravni OZN opredeljeni v ministrski deklaraciji iz leta 2019.
Deklaracija je bila posvečeni krepitvi prizadevanj na nacionalni, regionalni in svetovni ravni za pospešitev izvajanja skupnih zavez za reševanje in boj proti svetovnemu problemu drog. Ljubljansko srečanje je eno v vrsti srečanj, ki v preteklih mesecih v organizaciji VNGOC potekajo po vseh celinah in bodo privedle do končnega dokumenta in ocene civilne družbe. Slednja bo predstavljana na ministrskem zasedanju Komisije OZN marca na Dunaju.
Ob pričetku srečanja je prisotne pozdravil vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti iz Ministrstva za zdravje dr. Jože Hren, ki je uvodoma izrazil zadovoljstvo glede organizacije posveta v Sloveniji. Izpostavil je, da Ministrstvo za zdravje civilno družbo vidi kot pomembnega partnerja, ki je temeljnega pomena pri uresničevanjih strateških zavez nacionalne politike na področju prepovedanih drog. Izpostavil je, da tudi v kontekstu Komisije za droge OZN, v okviru katere je Slovenija leta 2022 nastopila svoj prvi mandat, Slovenija izpostavlja in podpira pomemben doprinos civilne družbe pri soočanju z izzivi, ki jih predstavljajo prepovedane droge.
V Dunajski odbor NVO na področju drog (VNGOC) je vključenih prek 360 nevladnih organizacij iz 100 držav, ki pokrivajo celoten spekter programov in storitev za različne ciljne skupine na področju preprečevanja povpraševanja po drogah in zmanjševanju škode zaradi njihove uporabe. Vodenje tega pomembnega telesa je marca lani prevzel Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip«.
V razpravi so predstavniki evropskih nevladnih organizacij identificirali glavne družbene trende, ki so prisotni na področju prepovedanih drog in bodo zaznamovali tudi naslednjih petih let do leta 2030, torej do izteka obdobja, ki ga naslavlja ministrska deklaracija iz leta 2019. Opažajo, da v določenih okoljih prostor za delovanje civilne družbe omejujejo, hkrati se oblasti vse bolj zanašajo na uporabo tehnologij nadzora pri odzivanju na problematiko prepovedanih drog. Po drugi strani je prisotna večja občutljivost za upoštevanje vidika spola pri obravnavi uporabnic oziroma uporabnikov prepovedanih drog. Pozitiven je tudi trend večje dostopnosti substitucijske terapije na področju vzhodne Evrope.
Pri uresničevanju zavez ministrske deklaracije bo potrebno večji poudarek nameniti tudi dekriminalizaciji uporabe in posesti prepovedanih drog za osebno uporabo. Večjo vlogo pri reševanju težav bi morale dobiti skupnosti, ki se neposredno soočajo s posledicami uporabe prepovedanih drog. Nadalje morata biti večje pozornosti deležni področji preventive in okrevanja, ki v dozdajšnjih razpravah nista bili dovolj prisotni. Še naprej pa si je potrebno prizadevati za večjo dosegljivost in dostopnost vseh s področjem prepovedanih drog povezanih zdravstvenih storitev (preventive, zmanjševanja škode, zdravljenja in okrevanja).
Zaključke posveta evropske civilne družbe bo skupaj z zaključki posvetov civilnih družb na drugih celinah Dunajski odbor nevladnih organizacij do 5. februarja združil v konsolidirano poročilo, ki ga bodo v prizadevanju za uresničevanje zavez ministrske deklaracije poslali tudi državam članicam OZN in visokim političnim predstavnikom, ki bodo napredek obravnavali na marčevskem zasedanju Komisije za droge na Dunaju.