Ena od mobilnih enot deluje tudi v okviru Zdravstvenega doma na Ptuju. V njej od ponedeljka do petka delujejo trije člani, in sicer diplomirana zdravstvenika Bojan Horvat in Luka Solina ter zdravstvena tehnica Klavdija Cebek Ladič. Ob torkih se jim pridruži še zdravnica.
Mobilna enota deluje od januarja 2018. Gre za pilotni projekt za dobo petih let. Povod za ta projekt je bilo visoko število odvisnih od drog, zlasti opiatov, na Ptuju in v okolici, centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti pa niso imeli. Imajo dve ambulanti; ena deluje v prostorih ZD Ptuj, kjer vsak dan od 6.30 do 8.00 razdeljujejo substitucijsko terapijo, z mobilno enoto pa substitucijsko terapijo delijo na terenu. O različnih vidikih njihovega dela smo se pogovarjali na običajen četrtkov delovni dan, tik po tistem, ko sta s terena prišla g. Horvat in g. Solina.
Kako veliko področje pokrivate s svojo mobilno enoto?
Poleg Ptuja in okolice gremo vse do Ormoža in Slovenske Bistrice, kjer podelimo substitucijsko terapijo štirikrat na teden, enkrat pa pridejo v ambulanto zdravstvenega doma. Vsak dan, ko gremo na teren, se z uporabniki prej slišimo, dogovorimo se za lokacijo srečanja, ki je vedno zunaj. Na dom ne gremo. Uporabniki so stigmatizirani in se skrivajo, mi skušamo to stigmo olajšati. Iščemo lokacije, kjer je malo več ljudi, denimo parkirišče pred zdravstvenim domom ali trgovino, da na ta način zaščitimo tudi sebe.
S koliko uporabniki sta se sestala danes?
Zjutraj smo razdelili substitucijsko terapijo tu v centru, potem sva z Luko odšla na teren. Dnevno prevozimo okoli 180 km. Sestanemo se z vsakim uporabnikom posebej. Zanje je boljše, da nimajo stikov z ostalimi uporabniki, saj je tako manj možnosti za zlorabo drog. Danes sva se sestala s štirimi uporabniki, pozneje sva dogovorjena še s štirimi. Substitucijska terapija je različna; nekateri pijejo metadon, drugi jemljejo tablete. Uporabnike pred prihodom pokličemo na mobilni telefon in se z njimi dogovorimo za točen kraj srečanja. Uporabniki pridejo v naš kombi, ki je urejen tako, da lahko v njem izvajamo terapijo. Ob tem jih skušamo vsakič znova motivirati, usmeriti na boljšo pot, poslušamo njihove probleme in potem se odpravimo naprej. Imamo navaden civilni kombi, ki ga navzven ne prepozna nihče razen naših uporabnikov, saj s tem ščitimo njihovo zasebnost.
Greste na teren vsi izmenično? Greste vedno v paru?
Da, izmenjujemo se, gremo pa zaradi varnosti vedno v paru. To pravilo velja za vse mobilne enote po Sloveniji. Da bi se kaj zgodilo s strani naših uporabnikov, je sicer majhna verjetnost, razen če bi bili pod vplivom nekaterih substanc in bi izgubili nadzor, vendar se zavedajo, da je takšno vedenje sankcionirano z izključitvijo iz programa in brez možnosti za ponovno vključitev pri nas. Potencialno bi nas lahko ogrožal uporabnik, ki še ni v našem programu in bi želel od nas zdravila pridobiti na silo.
Mobilna enota deluje čez teden. Kaj pa čez vikend?
V petek jim podelimo terapijo še za soboto in nedeljo, saj mora terapija teči neprestano.
Za koliko uporabnikov skrbite?
Trenutno jih je v centru vključenih 37, na terenu jih je še 14, število pa ves čas raste.
Enkrat na teden je obvezno testiranje uporabnikov za morebitno prisotnost prepovedanih drog v telesu. Kako ravnate, če je test pozitiven?
Vsak torek imamo timski sestanek, na katerem se na podlagi opravljenega testa odločamo individualno za vsakega posameznika. Praviloma ukinemo katero od ugodnosti, denimo da mu naslednji dan mobilna enota terapije ne bo pripeljala in mora ponjo priti sam v center. Uporabniki se lažje držijo terapije in abstinirajo od drog, če imajo podporo bližnjih. Taki tudi lažje in hitreje prebrodijo določene krize. Dejstvo je, da smo jim tudi mi tu v veliko pomoč in podporo. Opažamo, da so naši uporabniki zelo stigmatizirani. Mi smo jim kot druga družina in zaupajo nam stvari, ki jih ne bi vsakemu. Vsekakor bi kot družba morali več pozornosti namenjati destigmatizaciji in ozaveščanju širše javnosti, zlasti pa preventivi, saj je problem uporabe prepovedanih drog vse večji, ne le pri nas, tudi drugod po Sloveniji. Vsak lahko v življenju zdrsne in diskriminacija teh ljudi je velika težava. Del svojih aktivnosti smo tako začeli usmerjati tudi v izobraževanje in ozaveščanje javnosti, zlasti mladih, ki so tu seveda najranljivejši.
Kako ocenjujete uspešnost tega programa?
Odkar smo začeli s terenskim delom, smo precej uporabnikom pomagali do zaposlitve, nekaj jih je prav zdaj tik pred zaposlitvijo. Eden pomembnejših ciljev našega projekta je namreč tudi zaposlitvena aktivacija naših uporabnikov. Poleg tega jim nudimo raznovrstno podporo, jih motiviramo, pomagamo v stiskah, z njimi se skušamo čim več pogovarjati. Dobivamo veliko pozitivnih povratnih informacij. Program bomo skušali ohraniti tudi po izteku petletnega pilotnega programa, saj kaže zelo dobre uspehe že zdaj.
Koliko v programu sodelujejo svojci uporabnikov?
Različno, pri nekaterih starši prevzemajo terapijo v imenu svojih otrok, nekateri uporabniki pa ne želijo, da bi njihovi svojci kakor koli sodelovali. Opažamo pa, da so dolgoročno rezultati boljši pri tistih uporabnikih, pri katerih so v zdravljenje vključeni tudi svojci. Dodatna podpora je zelo dragocena, predvsem pa je pomemben občutek, da uporabnik ni prepuščen samemu sebi.
Na kakšen način se lahko uporabnik vključi v vaš program? Kakšen je postopek po tistem, ko pride k vam?
Najprej se naroči v ambulanto, kjer ga sprejme zdravnica, ki dela vsak torek. Uporabnika zdravnica testira v laboratoriju, opravi splošen telesni pregled in EKG. Nato se dogovorita o zdravljenju. Uporabnik tudi podpiše dogovor o tem, da bo redno prihajal, torej vsak dan oziroma po dogovoru z zdravnikom. Če se uporabnik želi očistiti tudi metadona, mora oditi na zdravljenje na kliniko za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Ljubljano k dr. Kastelicu. Zdravljenje je dolgotrajen proces in lahko traja več let, kar terja veliko zavzetosti s strani uporabnika.
Droge so pri nas zelo lahko dosegljive. Med mladimi je najbolj razširjena konoplja, za katero si marsikdo prizadeva, da bi bila legalizirana. Kako vi gledate na te pobude?
Javno mnenje je tu zelo deljeno. Kot zaposlena v zdravstvu in mama treh mladostnikov sem zaskrbljena ob teh trendih in pobudah, sploh če vemo, koliko 15-letnikov redno uporablja konopljo. Tudi zato smo na Ptuju pripravili predavanje za širšo javnost o škodljivosti drog, predvsem smo poudarili mladostnike in uporabo konoplje. Udeležba je bila zelo velika in odzivi več kot pozitivni. Zmanjkalo nam je časa, da bi odgovorili na vsa vprašanja, ki so kar deževala, zato smo se odločili, da bomo dogodek kmalu ponovili.