Pompidoujeva skupina pri Svetu Evrope je v sodelovanju z Direktoratom za javno zdravje Ministrstva za zdravje in Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, organizirala študijski obisk delovne skupine iz Jugovzhodne Evrope za razvoj celostnih sistemov obravnave uporabnikov drog v zaporih. Tridnevnega študijskega obiska, ki bo potekal med 14. in 16. junijem 2022 v Ljubljani in Mariboru, se udeležuje 58 oblikovalcev politik in strokovnjakov iz 14 držav Jugovzhodne Evrope.
Udeleženci so se na obisku seznanili z načini izboljšave obravnave uporabnikov drog v zaporih in si s ciljem vzpostavljanja celovitega sistema izmenjali izkušnje. Del obiska je bil namenjen seznanitvi s konceptom obravnave v slovenskih zaporih ter obisku Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor in Enote za forenzično psihiatrijo UKC Maribor.
Zbrane so z nagovorom pozdravili vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice Ministrstva za pravosodje Nina Koželj, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen in koordinatorka projektov pri Pompidoujevi skupini Sveta Evrope Orsolya Gancsos.
Vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti Vesna Marinko je poudarila: »Več kot 50 % uporabnikov prepovedanih drog se sooča z duševnimi motnjami in različnimi telesnimi zdravstvenimi težavami. Zato je uporaba prepovedanih drog zdravstveni in ne toliko kazenskopravni problem. Obravnava temeljnih vprašanj, ki privedejo do uporabe prepovedanih drog, je primarnega pomena. Gre za prepoznavanje številnih družinskih, socialnih, medgeneracijskih in psiholoških dejavnikov, ki pripomorejo k uporabi drog. Zagotavljanje ustreznih znanstveno dokazanih in učinkovitih obravnav pri zdravljenju in rehabilitaciji odvisnikov od prepovedanih drog je zato ključno«.
Generalna direktorica Nina Koželj je o problematiki uporabe drog v zaporih povedala: »Gre za področje, kjer prevladujejo predsodki, ti pa neizogibno rezultirajo v družbeni stigmatizaciji posameznika. To je verjetno ena od največjih težav, s katero se posameznik sooči pri zdravljenju odvisnosti, posebej, ko se je zaradi nje znašel v navzkrižju z zakonom.« Po njenem mnenju so pri obravnavi pomembni sodobni pristopi, ki jih Slovenija že implementira in temeljijo na alternativnih kazenskih sankcijah ter interdisciplinarnih praksah, ki poudarjajo reintegracijo posameznika. »Problematika odvisnosti od drog zato ni zgolj stvar prava, medicine, psihologije, sociologije, pedagogike ali penalne stroke kot izoliranih ved. Z njo se lahko spopademo le na presečišču vseh omenjenih znanosti in ved, to pa se stalno razvija in zato mora imeti svoj forum.«
Namestnik generalnega direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Robert Friškovec je predstavil nekatere bistvene značilnosti slovenskega zaporskega sistema in oblike strokovnih obravnav zaprtih oseb. »V letu 2021 je bilo v slovenskih zaporih prepoznanih 28 % zaprtih oseb, ki so imele težave zaradi uživanja prepovedanih drog. Gre za znaten delež in iz tega razloga posebej podpiram sodelovanje Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v skupini Pompidou, saj na tem področju zasledujemo skupne cilje in učinkoviteje nagovarjamo nove izzive. Prepričan sem, da bomo skozi strokovne prispevke z multidisciplinarnim pogledom odstrli različne vidike problematike, izmenjali dobre prakse na tem področju in z obiskom Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor dobili tudi neposreden vpogled v življenje in delo v slovenskem zaporu.«
Koordinatorka projektov pri Pompidoujevi skupini Sveta Evrope Orsolya Gancsos je izpostavila: »Terapevtske skupnosti in programi zdravljenja s substitucijskimi zdravil ter preprečevanje smrti zaradi prevelikih odmerkov so ključna orodja za oblikovanje celovitih politik pri obravnavi in zdravljenju odvisnosti od drog v kazenskem sistemu.«